torek, 3. maj 2016

The American Dream

Work & Travel USA, Myrtle Beach, SC



V zadnjem letu sem dobila veliko sporočil glede raznoraznih podrobnosti v zvezi z zgoraj omenjenim programom, kar me ne preseneča – ko sem sama pred enim letom bila na istem mestu, sem tudi imela sto vprašanj. Zdaj bom pa svojo izkušnjo izkoristila, da odgovorim na vse, kar je koga zanimalo.

   1.      Kako poteka prijava
Prijaviš se preko STA Travel agencije, in v osnovi izbereš svoj program, opciji sta dve:
a)       Placement – 795€ (delo in bivanje ti poišče agencija)
b)      Independent – 575€ (delo in bivanje si poiščeš sam)
Najbolje, da vsak pri sebi presodi katera opcija je zanj boljša, sama sem izbrala drugo, saj sem želela biti neodvisna pri izbiri lokacije in vrste dela, v osnovi mi je bilo v interesu, da delam nekje na obali. Oba programa vključujeta osnovno zavarovanje.
Službe sem iskala na različnih straneh – v google sem vpisala J1 jobs in brskala ter pošiljala prošnje ter kmalu prejela odgovor od družinske slaščičarne Kohr's Family Ice cream, da mi ponujajo zaposlitev čez poletje. Moja 'pogodba' je vključevala minimalno 35ur/teden, 8$/h in bivanje v t.i. 'beach house' za 65$/teden. Sold.



Ko imaš torej potrjenega delodajalca te čaka še nekaj papirologije – pridobitev vize, potrdilo o nekaznovanosti, zdravstveno potrdilo itd. (pri čemer ti je agencija v veliko pomoč, saj te nenehno usmerja in opominja na zahtevano) in navsezadnje bookiranje letalske karte.

   2.       Začetni stroški
Če torej povzamemo stroške mojega programa (575€), vize (200€) in letalske karte (v mojem primeru 800€, ker sem bila ZELO pozna, sicer se karte dobijo že od 400€ dalje), skupaj znese cca. 1500€.

   3.       Zaslužek
Podatek, ki najbolj zanima vsakega. Sama sem tam preživela 2 meseca in pol, kar je zelo malo, skorajda minimalno, in sem zaslužila 5000€. S tem, da sem delala dve službi naenkrat.
Prvo, zgoraj omenjeno ob dopoldnevih 10am-4pm in drugo, popoldansko 4pm-10pm. Dnevno sem torej opravila 12ur.

   4.       Težavnost dela
Enostavna. Tisti, ki ste navajeni delati prek študenta v Sloveniji, vam bo v ZDA delo smešno lahko. Po izkušnjah lahko rečem, da za isto količino dela, kot bi ga v Sloveniji naložili na enega študena, v Ameriki za to porabijo dva ali celo tri delavce, kar pomeni da se delo znatno razporedi, ni stresa in ne glede na to kakšna gneča je, ni »plavanja«. To je verjetno tudi razlog zakaj sem brez problema delala 12 ur na dan, četudi sem včasih spala samo po par ur na noč, ali pa sploh ne (slednje sicer toplo odsvetujem).

   5.       Napitnina
Dela v ZDA se delijo na dva tipa del, kar se tiče napitnine – over the counter in table service. Pri prvem obvezne napitnine ni. V to kategorijo bi vsi brez pomisleka uvrstili trgovine, storitvene dejavnosti itd., do zmede pa pride pri gostinskih obratih, ki pa vseeno niso restavracije v pravem pomenu besede, klasičen primer je Starbucks – to je torej lep primer over the counter strežbe, kjer napitnina ni obvezna, saj stranka naročilo prevzame sama – strežno osebje ne streže miz ampak zgolj servira preko pulta. Iz tega torej sledi, da napitnina pri delih, kjer se streže mize JE obvezna: 15% je povprečna, 10% minimalna (v primeru da nisi zadovoljen), zgornje meje pa praktično ni. Zato je pri teh delih tudi osnova postavka nižja, saj študentje v tem primeru večinski del svoje plače dobijo iz napitnine.

Kljub temu da pri ostalih vrstah dela napitnina ni obvezna, jo vseeno občasno dobiš. Sama sem delala obe službi over the counter in sem skupno dobila vsaj 1000$ napitnine. Ogromno odigra kako dobro interakcijo imaš s strankami, v večini primerov pa vse stranke »kupiš« s podatkom, da si študent iz tujine, ki si je prišel nabrat delovne izkušnje,  v takih primerih je napitnina skorajda zagotovljena.

Kaj je boljše oz. kaj se bolj splača?
Ni pravilnega odgovora na to vprašanje. Stvar je precej rizična – pri delih z napitnino si vezan na promet, kar pomeni da lahko v višku sezone zaslužiš tudi 100-300$ dnevno. Ko pa prometa ni, pa zaslužiš zelo malo, saj je tvoja urna postavka v tem primeru zelo nizka (2-3$).
Pri delih brez napitnine je torej zaslužek bolj predvidljiv in konstanten, vendar nimaš neke možnosti izstopajoče visokih dnevnih zaslužkov.

Dejstvo je, da se študentje na delo odpravljajo predvsem v poletnem času, v kraje, kjer takrat JE višek sezone, kar pomeni, da če ciljate na maksimalen zaslužek, priporočam delo v strežni restavraciji, ki ima dober obisk in je na čimvišjem nivoju (višji zneski računov, višji so tvoji procenti)


   6.       Jezik
Vsi, ki govorite »želim si it, ampak ne znam dovolj dobro angleško« - to je samo izgovor. Iz lastnih izkušenj vam povem, živela in delala sem z študenti iz celega sveta, ki niso znali osnov angleščine, ampak se znajdeš. In NAUČIŠ ogromno! To so ravno okoliščine v katerih izboljšaš ter izpiliš jezik. V službi so vedno enainiste fraze, ki jih osvojiš v enem dnevu. Ne samo to, stranke oz. američani nasploh so NORI na tuje naglase! Kakor hitro zaznajo, da angleščina ni tvoj prvi jezik, so v sekundi tvoji, jih zanima vse in taki na koncu vedno pustijo tudi dobro napitnino.

Če ne govorite tekoče angleško, si pač ne boste poiskali dela v strežbi ampak obstaja še 28389 drugih vrst dela, pri katerih jezik ni tako pomemben. Da ne omenjam, kraji kamor grejo delat J1 študenti so tako preplavljeni s tujci, da sploh ne prevladuje zgolj angleščina. Sama lahko rečem, da sem v celem poletju govorila 50% angleško, ostalo pa špansko in srbohrvaško. Vse se da zmenit. :) Ne glede na to kak slabo mislite, da govorite, dovolj dobro je. Le upoštevajte to pri izbiri dela, to je vse.

   7.       Ali lahko delam skupaj s prijateljem?
Lahko delaš skupaj s prijateljem, edino pravilo je, da več kot si vas želi skupaj dobiti službo, manjše imate možnosti, ker delodajalec pri izbiri ni tako svoboden kot če izbira posameznike. V tem smislu pač poskrbite, da boste delo začeli iskati dovolj zgodaj, ter se pripravite, da boste poslali en kup CV-jev, v katerih se res poskusite predstaviti v najboljši luči možno.

   8.       Življenjski stroški
Variirajo od lokacije, kjer se nahajate. Sama sem torej bila v Južni Karolini, kjer so cene dokaj nizke, določene cene primerljive z našimi, ali celo cenejše (recimo določeno sadje, jagodičevje, mango itd.). Če želite našparati čimveč, si lahko kuhate doma in pridete skozi zelo zelo ugodno – v trgovinah imajo nonstop neke akcije ipd., američani so le kralji kupončkov in popustov. :) Če pa želite uživati, ali se vam kuhati ne da – najcenejši obroki so med 5$ in 8$ (hamburgerji in podobno), v boljših restavracijah ali Steakhousih boste odšteli med 15$ in 30$, odvisno kaj si naročite in v kako dobro restavracijo greste.

Myrtle Beach je sicer raj za nakupovanje oblačil. Se spomnim, da sem nekje celo prebrala, da hodijo sem bogate gospodinje prav na shopping izlete in zdaj ko sem bila tam, me ne čudi. 1001 outlet, kjer imajo po 3x nižjih cenah stvari, ki jih pri nas prodajajo za duple cene pod 'novo kolekcijo' ... Nike, Adidas, Timberland, Tommy Hilfiger, Ralph Lauren, Coach, Michael Kors, Asics, NewBalance, Vans, Under Armour ... ni, da ni.

Aja pa sprijaznite se z dejstvom, da boste šli domov z dvojno količino prtljage, kot ste tja prišli. Vsi, so pred potovanjem pametni 'eh, jaz pa že ne', na koncu skrijejo svoj ponos v tisti en dodatni kovček, s katerim navsezadnje vseeno pristanejo na končni destinaciji. :)

   9.       Kolikokrat lahko greš in kakšni so pogoji
Na program Work & Travel USA se lahko prijaviš kolikokrat želiš dokler imaš status študenta. Zato, dokler ga imaš, izkoristi to. :) Za primerjavo: za v Kanado statusa ne rabiš, vendar lahko dobiš vizo samo 1x v življenju!


   10.   Delo brez študentske vize
Amerika je resda zelo velika, posledično nadzor manjši in je dela na črno ogromno, pa vendar na to opcijo ne računajte, saj brez študentske vize preprosto ne moreš prit v državo za daljše obdobje – lahko prideš s turistično vizo ampak slednja ti ne omogoči social security number, ki je pogoj 99% delodajalcev, da te zaposlijo. Za tiste, ki ste brez statusa, je Kanada ali London boljša izbira.

   11.   Naj grem sam?
To je bila moja največja dilema. Vedno sem govorila, da ni procenta možnosti, da bi šla sama. Ali najdem nekoga, ki pride z mano, ali pač ne grem. Ko pa mi je postalo jasno, da če se zanašaš oz. čakaš na ostale, minejo leta in ti še vedno nisi šel, je prišlo do tega – ali grem, pa mogoče ne bo tako kot sem pričakovala, ampak bom vedela, da sem šla in da je za mano izkušnja, ki je neprimerljiva s čimerkoli drugim, ali pa bom čez deset let, ko ne bom imela več nobenih pogojev, da svobodno krenem preko Atlantika za celo poletje, ker bom imela obveznosti, družino ter druge odgovornosit, žalostno ugotovila, da pa nikoli nisem uresničila tiste svoje želje, in vse to kar me je z nekim razlogom vleklo v to izkušnjo, bi ostalo nepotešeno. In iskreno povedano, sama si ne znam predstavljati hujšega občutka kot obžalovanja.

To so bile stvari po katerih ste me največ spraševali, zato upam, da sem vam odgovorila na vse. Če še koga kaj zanima, mi naj napiše če pa povzamem pa – ne bom rekla, naj vas ne bo strah, normalno je da te je strah, da imaš pomisleke, dvome, skrbi. Lahko vam obljubim samo eno – če boste šli, boste v vsakem primeru doživeli nepozabno poletje, ki vas bo spremenilo na več načinov in domov nikoli več ne boste prišli enaki. Pridobili boste ogromno širine, kulture, jezika, novih pogledov na svet, tuje države, način dela in življenja, seveda pa tudi nove prijatelje in spomine. Navsezadnje – v katerem primeru boste zamudli več, če izpustite še eno klasično poletje doma, od katerega si vedno toliko obetamo, na koncu pa je vedno isto, ali v tuji državi 8000km proč, kjer boste živeli s študenti iz držav celega sveta, ter v enem poletju zaslužili več, kot nam doma prek študenta uspe v celem letu? :)



Adrijana

p.s. za bolj nazorno predstavo mojega poletja si lahko pogledate tudi video (žal ogled možen samo prek računalnika)

Related Articles

2 komentarja: