The American Dream
V zadnjem letu sem dobila veliko sporočil glede raznoraznih
podrobnosti v zvezi z zgoraj omenjenim programom, kar me ne preseneča – ko sem
sama pred enim letom bila na istem mestu, sem tudi imela sto vprašanj. Zdaj bom
pa svojo izkušnjo izkoristila, da odgovorim na vse, kar je koga zanimalo.
1. Kako poteka prijava
a)
Placement – 795€ (delo in bivanje ti poišče
agencija)
b)
Independent – 575€ (delo in bivanje si poiščeš
sam)
Najbolje, da vsak pri sebi
presodi katera opcija je zanj boljša, sama sem izbrala drugo, saj sem želela
biti neodvisna pri izbiri lokacije in vrste dela, v osnovi mi je bilo v
interesu, da delam nekje na obali. Oba programa vključujeta osnovno
zavarovanje.
Službe sem iskala na različnih straneh – v google sem
vpisala J1 jobs in brskala ter pošiljala prošnje ter kmalu prejela odgovor od
družinske slaščičarne Kohr's Family Ice cream, da mi ponujajo zaposlitev čez
poletje. Moja 'pogodba' je vključevala minimalno 35ur/teden, 8$/h in bivanje v
t.i. 'beach house' za 65$/teden. Sold.
Ko imaš torej potrjenega delodajalca te čaka še nekaj
papirologije – pridobitev vize, potrdilo o nekaznovanosti, zdravstveno potrdilo
itd. (pri čemer ti je agencija v veliko pomoč, saj te nenehno usmerja in opominja
na zahtevano) in navsezadnje bookiranje letalske karte.
2.
Začetni stroški
Če torej povzamemo stroške mojega programa
(575€), vize (200€) in letalske karte (v mojem primeru 800€, ker sem bila ZELO
pozna, sicer se karte dobijo že od 400€ dalje), skupaj znese cca. 1500€.
3.
Zaslužek
Podatek, ki najbolj zanima vsakega. Sama
sem tam preživela 2 meseca in pol, kar je zelo malo, skorajda minimalno, in sem
zaslužila 5000€. S tem, da sem delala dve službi naenkrat.
Prvo, zgoraj omenjeno ob dopoldnevih
10am-4pm in drugo, popoldansko 4pm-10pm. Dnevno sem torej opravila 12ur.
4.
Težavnost dela
Enostavna. Tisti, ki ste navajeni delati
prek študenta v Sloveniji, vam bo v ZDA delo smešno lahko. Po izkušnjah lahko
rečem, da za isto količino dela, kot bi ga v Sloveniji naložili na enega
študena, v Ameriki za to porabijo dva ali celo tri delavce, kar pomeni da se
delo znatno razporedi, ni stresa in ne glede na to kakšna gneča je, ni
»plavanja«. To je verjetno tudi razlog zakaj sem brez problema delala 12 ur na
dan, četudi sem včasih spala samo po par ur na noč, ali pa sploh ne (slednje
sicer toplo odsvetujem).
5.
Napitnina
Dela v ZDA se delijo na dva tipa del, kar
se tiče napitnine – over the counter in table service. Pri prvem obvezne
napitnine ni. V to kategorijo bi vsi brez pomisleka uvrstili trgovine,
storitvene dejavnosti itd., do zmede pa pride pri gostinskih obratih, ki pa
vseeno niso restavracije v pravem pomenu besede, klasičen primer je Starbucks –
to je torej lep primer over the counter strežbe, kjer napitnina ni obvezna, saj
stranka naročilo prevzame sama – strežno osebje ne streže miz ampak zgolj
servira preko pulta. Iz tega torej sledi, da napitnina pri delih, kjer se
streže mize JE obvezna: 15% je povprečna, 10% minimalna (v primeru da nisi
zadovoljen), zgornje meje pa praktično ni. Zato je pri teh delih tudi osnova
postavka nižja, saj študentje v tem primeru večinski del svoje plače dobijo iz
napitnine.
Kljub temu da pri ostalih vrstah dela
napitnina ni obvezna, jo vseeno občasno dobiš. Sama sem delala obe službi over
the counter in sem skupno dobila vsaj 1000$ napitnine. Ogromno odigra kako dobro
interakcijo imaš s strankami, v večini primerov pa vse stranke »kupiš« s
podatkom, da si študent iz tujine, ki si je prišel nabrat delovne
izkušnje, v takih primerih je napitnina
skorajda zagotovljena.
Kaj je boljše oz. kaj se bolj splača?
Ni pravilnega odgovora na to vprašanje.
Stvar je precej rizična – pri delih z napitnino si vezan na promet, kar pomeni
da lahko v višku sezone zaslužiš tudi 100-300$ dnevno. Ko pa prometa ni, pa
zaslužiš zelo malo, saj je tvoja urna postavka v tem primeru zelo nizka (2-3$).
Pri delih brez napitnine je torej zaslužek
bolj predvidljiv in konstanten, vendar nimaš neke možnosti izstopajoče visokih
dnevnih zaslužkov.
Dejstvo je, da se študentje na delo
odpravljajo predvsem v poletnem času, v kraje, kjer takrat JE višek sezone, kar
pomeni, da če ciljate na maksimalen zaslužek, priporočam delo v strežni
restavraciji, ki ima dober obisk in je na čimvišjem nivoju (višji zneski
računov, višji so tvoji procenti)
6.
Jezik
Vsi, ki govorite »želim si it, ampak ne
znam dovolj dobro angleško« - to je samo izgovor. Iz lastnih izkušenj vam
povem, živela in delala sem z študenti iz celega sveta, ki niso znali osnov
angleščine, ampak se znajdeš. In NAUČIŠ ogromno! To so ravno okoliščine v
katerih izboljšaš ter izpiliš jezik. V službi so vedno enainiste fraze, ki jih
osvojiš v enem dnevu. Ne samo to, stranke oz. američani nasploh so NORI na tuje
naglase! Kakor hitro zaznajo, da angleščina ni tvoj prvi jezik, so v sekundi
tvoji, jih zanima vse in taki na koncu vedno pustijo tudi dobro napitnino.
Če ne govorite tekoče angleško, si pač ne
boste poiskali dela v strežbi ampak obstaja še 28389 drugih vrst dela, pri
katerih jezik ni tako pomemben. Da ne omenjam, kraji kamor grejo delat J1
študenti so tako preplavljeni s tujci, da sploh ne prevladuje zgolj angleščina.
Sama lahko rečem, da sem v celem poletju govorila 50% angleško, ostalo pa
špansko in srbohrvaško. Vse se da zmenit. :) Ne glede na to kak slabo mislite, da govorite, dovolj dobro je. Le upoštevajte
to pri izbiri dela, to je vse.
7. Ali lahko delam skupaj s prijateljem?
Lahko delaš skupaj s prijateljem, edino
pravilo je, da več kot si vas želi skupaj dobiti službo, manjše imate možnosti,
ker delodajalec pri izbiri ni tako svoboden kot če izbira posameznike. V tem
smislu pač poskrbite, da boste delo začeli iskati dovolj zgodaj, ter se
pripravite, da boste poslali en kup CV-jev, v katerih se res poskusite
predstaviti v najboljši luči možno.
8.
Življenjski stroški
Variirajo od lokacije, kjer se nahajate.
Sama sem torej bila v Južni Karolini, kjer so cene dokaj nizke, določene cene
primerljive z našimi, ali celo cenejše (recimo določeno sadje, jagodičevje,
mango itd.). Če želite našparati čimveč, si lahko kuhate doma in pridete skozi
zelo zelo ugodno – v trgovinah imajo nonstop neke akcije ipd., američani so le
kralji kupončkov in popustov. :) Če pa želite uživati, ali se vam kuhati ne da – najcenejši obroki so med 5$ in
8$ (hamburgerji in podobno), v boljših restavracijah ali Steakhousih boste
odšteli med 15$ in 30$, odvisno kaj si naročite in v kako dobro restavracijo
greste.
Myrtle Beach je sicer raj za nakupovanje
oblačil. Se spomnim, da sem nekje celo prebrala, da hodijo sem bogate
gospodinje prav na shopping izlete in zdaj ko sem bila tam, me ne čudi. 1001
outlet, kjer imajo po 3x nižjih cenah stvari, ki jih pri nas prodajajo za duple
cene pod 'novo kolekcijo' ... Nike, Adidas, Timberland, Tommy Hilfiger, Ralph
Lauren, Coach, Michael Kors, Asics, NewBalance, Vans, Under Armour ... ni, da
ni.
Aja pa sprijaznite se z dejstvom, da boste
šli domov z dvojno količino prtljage, kot ste tja prišli. Vsi, so pred
potovanjem pametni 'eh, jaz pa že ne', na koncu skrijejo svoj ponos v tisti en
dodatni kovček, s katerim navsezadnje vseeno pristanejo na končni destinaciji. :)
9.
Kolikokrat lahko greš in kakšni so pogoji
Na program Work & Travel USA se lahko
prijaviš kolikokrat želiš dokler imaš status študenta. Zato, dokler ga imaš,
izkoristi to. :) Za primerjavo: za v Kanado statusa ne rabiš, vendar lahko dobiš vizo samo 1x v
življenju!
10.
Delo brez študentske vize
Amerika je resda zelo velika, posledično
nadzor manjši in je dela na črno ogromno, pa vendar na to opcijo ne računajte,
saj brez študentske vize preprosto ne moreš prit v državo za daljše obdobje –
lahko prideš s turistično vizo ampak slednja ti ne omogoči social security
number, ki je pogoj 99% delodajalcev, da te zaposlijo. Za tiste, ki ste brez
statusa, je Kanada ali London boljša izbira.
11.
Naj grem sam?
To je bila moja največja dilema. Vedno sem
govorila, da ni procenta možnosti, da bi šla sama. Ali najdem nekoga, ki pride
z mano, ali pač ne grem. Ko pa mi je postalo jasno, da če se zanašaš oz. čakaš
na ostale, minejo leta in ti še vedno nisi šel, je prišlo do tega – ali grem,
pa mogoče ne bo tako kot sem pričakovala, ampak bom vedela, da sem šla in da je
za mano izkušnja, ki je neprimerljiva s čimerkoli drugim, ali pa bom čez deset
let, ko ne bom imela več nobenih pogojev, da svobodno krenem preko Atlantika za
celo poletje, ker bom imela obveznosti, družino ter druge odgovornosit,
žalostno ugotovila, da pa nikoli nisem uresničila tiste svoje želje, in vse to
kar me je z nekim razlogom vleklo v to izkušnjo, bi ostalo nepotešeno. In
iskreno povedano, sama si ne znam predstavljati hujšega občutka kot
obžalovanja.
To so bile stvari po katerih ste me največ
spraševali, zato upam, da sem vam odgovorila na vse. Če še koga kaj zanima, mi
naj napiše če pa povzamem pa – ne bom rekla, naj vas ne bo strah, normalno je
da te je strah, da imaš pomisleke, dvome, skrbi. Lahko vam obljubim samo eno –
če boste šli, boste v vsakem primeru doživeli nepozabno poletje, ki vas bo
spremenilo na več načinov in domov nikoli več ne boste prišli enaki. Pridobili
boste ogromno širine, kulture, jezika, novih pogledov na svet, tuje države,
način dela in življenja, seveda pa tudi nove prijatelje in spomine. Navsezadnje
– v katerem primeru boste zamudli več, če izpustite še eno klasično poletje doma, od katerega
si vedno toliko obetamo, na koncu pa je vedno isto, ali v tuji državi 8000km
proč, kjer boste živeli s študenti iz držav celega sveta, ter v enem poletju
zaslužili več, kot nam doma prek študenta uspe v celem letu? :)
Adrijana
p.s. za bolj nazorno predstavo mojega poletja si lahko pogledate tudi video (žal ogled možen samo prek računalnika)
Wow, lepo napisano, užitek bil prebrati, hvala za to! :)
OdgovoriIzbrišiMe veseli! :)
Izbriši